-
1 knock
[nok] 1. verb1) (to make a sharp noise by hitting or tapping, especially on a door etc to attract attention: Just then, someone knocked at the door.) potrkati2) (to cause to move, especially to fall, by hitting (often accidentally): She knocked a vase on to the floor while she was dusting.) suniti, zbiti3) (to put into a certain state or position by hitting: He knocked the other man senseless.) udariti4) ((often with against, on) to strike against or bump into: She knocked against the table and spilt his cup of coffee; I knocked my head on the car door.) zadeti (se) ob2. noun1) (an act of knocking or striking: She gave two knocks on the door; He had a nasty bruise from a knock he had received playing football.) udarec2) (the sound made by a knock, especially on a door etc: Suddenly they heard a loud knock.) trkanje•- knocker- knock-kneed
- knock about/around
- knock back
- knock down
- knock off
- knock out
- knock over
- knock up
- get knocked up* * *I [nɔk]nounudarec, sunek; trkanje; ropotanje motorjaAmerican slang neugodna kritika; slang to take the knock — pretrpeti hudo denarno izguboII [nɔk]1.transitive verbudariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po); colloquially osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti; American slang ostro kritizirati, zmesti;2.intransitive verbtolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v); ropotati (motor); American colloquially godrnjatito knock the bottom out of — dokazati neresničnost, izpodbiti kajto knock on the head — ubiti, udariti do nezavesti; figuratively zadati udarec, onemogočiti kajto knock one's head against (a brick wall) — udariti z glavo ob zid; figuratively riniti z glavo skozi zidto knock all of a heap — presenetiti, osupnitito knock into a cocked hat — uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)to knock home — dobro zabiti; figuratively vtepsti komu kaj v glavoto knock s.o. into the middle of next week — udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnatislang what knocks me — kar mi ne gre v glavo -
2 wag
[wæɡ] 1. past tense, past participle - wagged; verb((especially of a dog's tail) to (cause to) move to and fro, especially from side to side: The dog wagged its tail with pleasure.) mahati2. noun(a single wagging movement: The dog's tail gave a feeble wag.) zamah* * *[wæg]1.nounmajanje, kimanje, tresenje ( of the head — z glavo); mahanje ( of a dog's tail — pasjega repa); burkež, šaljivec; prebrisanec; učenec, ki se potepa in ne pride v šolo, "špricar", lenuhwith a wag of one's head — s prikimavanjem (glave);2.transitive verbmahati (z repom); (s)tresti, (po)kimati (z glavo); premikati, gibati; intransitive verb premikati se (sem in tja), gibati se; racati; hitro oditi, pobrisati jo; odvijati se, potekati; slang "špricati" šoloto wag one's finger at s.o. — (po)žugati komu s prstombeards wag — govoriči se, govori sehow wags the world? figuratively kako (kaj) gre?to set tongues waging — širiti novice, spraviti jezike v tekthe tail wags the dog figuratively najmanj pomemben član (skupine itd.) ima glavno besedo, je na krmilu
См. также в других словарях:
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdržáti — ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nêsti — nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika